90 let od smrti avtorice znamenitega romana o Celjskih

Celje.info, 4. avgust 2023 ― Na današnji dan je leta 1933 je v Gradcu umrla Ana Wambrechtsamer (tudi Anna Wambrechtsamer ali Ana Wambrechtsammer), nemško-slovenska pisateljica. Rodila se je 4. julija 1897 na Planini pri Sevnici. Ana ... Beri dalje The post 90 let od smrti avtorice znamenitega romana o Celjskih appeared first on Celje.info.

Zbiramo spomine

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 15. april 2022 ― Življenje ob vodi Se spomnite kopalne kape, ki si jo je vaša mama zvesto nadela v toplicah? Kje je bilo najbližje rečno kopališče? Ali pa delujočih mlinov, žag in črpalnic? Si umijete lica v izviru večne mladosti ali zdravilnih moči? Živite blizu hidroelektrarne? Ste kdaj drsali po zaledeneli strugi ali mrzlega decembra prali čreva v bližnjem potoku? Čolnarili ali se udeležili tekmovanja v muharjenju? Knjižnice Dolenjske, Bele krajine in Posavja v mednarodnem letu ribištva in ribogojstva zbiramo spomine na temo Življenje ob vodi. Če je bila voda nekoč zelo viden del človekovega vsakdana, se je s tehnološkim razvojem in dviganjem sanitarnih kriterijev skrila v podzemne cevi vodovodnih in kanalizacijskih omrežij, postala je regulirana tako fizično kot upravno ter se oddaljila od družabnega in socialnega življenja. Vabimo vas, da z nami delite fotografije, dokumente, predmete ali spomine na življenje ob vodi, od pomolov, jezov in mostov, v mestu ali na vasi, do gospodarskih objektov in dejavnosti, kot so zdravilišča, napajališča, perišča, kopališča, sejmišča. Obiščete nas lahko med 19. aprilom in 19. oktobrom 2022. Priporočamo, da se za obisk predhodno dogovorite na telefonski številki 07/ 3934 681 ali pošljete gradivo, ki ga želite deliti, po navadni pošti na naslov knjižnice ali po e-pošti na naslov zbiramo.spomine@kmj.si Vaše zgodbe si bomo zapisali, gradivo pa digitalizirali in vam ga vrnili. Zbrano digitalizirano gradivo bomo shranili v svojem arhivu in ga delno uporabili za pripravo novih digitalnih zbirk na spletnem portalu digitalizirane kulturne dediščine slovenskih pokrajin Kamra. Zbiranje gradiva na temo življenja ob vodi bo v navedenem obdobju v času odprtosti knjižnic potekalo tudi v Ljudski knjižnici Metlika, Knjižnici Črnomelj, Knjižnici Brežice, Knjižnici Sevnica, Valvasorjevi knjižnici Krško, Knjižnici Kočevje, Knjižnici Miklova hiša Ribnica in Knjižnici Pavla Golie Trebnje.

Kuhinjska knjiga za Hotel Triglav

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 12. september 2021 ― V rubriki Iz hiše pisanih spominov objavljamo arhivsko gradivo, ki ga hranimo v Zbirki rokopisov pod signaturo SI_ZAC/0006_00052 Kuhinjska knjiga za Hotel Triglav je zbirka zapiskov za kuhinjo nekadnjega Hotela Triglav iz Sevnice. Žig Rajhenburg (Brestanica) na uvodni strani zvezka je sprva nakazoval, da je hotel deloval tam, a gre po vsej verjetnosti za navezavo […] The post Kuhinjska knjiga za Hotel Triglav first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.

Zbiramo spomine: Šege in navade vašega kraja - od setve do žetve

Kamra.si, 14. april 2021 ― Zbiramo spomine: Šege in navade vašega kraja – od setve do žetve Se še spomnite jedi, ki niso smele manjkati ob poroki ali za božič? Iz česa ste naredili velikonočne butare? Katere pesmi ste peli ob žetvi in košnji? Še znate napovedati dobro letino? V preteklosti smo ljudje veliko bolj dosledno živeli v sožitju z naravo. Človek se je ravnal po soncu in luni, kar se kaže predvsem v slovenskih šegah in navadah. Vsakodnevno delo na polju in obeleževanje različnih praznikov je narekovalo tudi prehranjevalne navade. Za veliko noč ni smel manjkati velikonočni kruh ali pogača, žetvi je obvezno sledil likof, največ porok pa je bilo v kulinarično bogatem pustnem času. Če želite z nami deliti fotografije, dokumente, predmete ali spomine v povezavi s šegami in navadami vašega kraja, kot so pustovanje, poroke, rojstvo, krst, jurjevanje, martinovanje, setev, koline, ličkanje koruze, mlatev ipd., vas vabimo k sodelovanju. Vaše zgodbe si bomo zapisali, gradivo pa digitalizirali in vam ga vrnili. Zbrano digitalizirano gradivo bomo shranili v svojem arhivu in ga delno uporabili za pripravo novih digitalnih zbirk na spletnem portalu digitalizirane kulturne dediščine slovenskih pokrajin Kamra. Zbiranje gradiva na temo šeg in navad bo na omenjeni dan v času odprtosti knjižnic potekalo v Ljudski knjižnici Metlika, Knjižnici Črnomelj, Knjižnici Brežice, Knjižnici Sevnica, Valvasorjevi knjižnici Krško, Knjižnici Kočevje, Knjižnici Miklova hiša Ribnica, Knjižnici Pavla Golie Trebnje in Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto. Vsaka zgodba šteje pri snovanju življenjske zgodbe našega kraja!

4. avgusta 1933 je v Gradcu umrla Ana Wambrechtsamer (tudi Anna Wambrechtsamer ali Ana Wambrechtsammer), nemško-slovenska pisateljica

Kamra.si, 4. avgust 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. avgusta 1933 je v Gradcu umrla Ana Wambrechtsamer (tudi Anna Wambrechtsamer ali Ana Wambrechtsammer), nemško-slovenska pisateljica. Rodila se je 4. julija 1897 na Planini pri Sevnici. Ana se je rodila kot drugi otrok trgovcu in posestniku Friedrichu Wambrechtsamerju, ki je izviral iz stare celjske meščanske družine, in Mariji, rojeni Rožanc, hčerki bančnega uradnika iz okolice Celja. V zgodnjih otroških letih se je srečevala z nemščino in pretežno tudi s slovenščino, ki so jo govorili hlapci na domačen posestvu oz. širša kmečka okolica. Leta 1903 je začela obiskovati šolo na Planini, v letu 1908 pa je odšla v meščansko šolo v Celje, kjer je spoznala nacionalne napetosti med nemško in slovensko govorečimi prebivalci mesta in okolice. Naslednje leto je družina prodala posest na Planini in se preselila v Studence pri Mariboru. Leta 1913 je zbolela za hudo obliko pljučnice in opustila šolanje na učiteljišču v Mariboru. V letu 1914 ji je umrl oče. Mati je bila upravnica pošte v Studencih in tudi Ana je leta 1915 začela obiskovati tečaj za poštno uslužbenko. Kot pripravnica je bila dodeljena materi in tu delala do leta 1919. Po propadu monarhije sta Wambrechtsamerjevi nadaljevali službeno pot v St. Lambrechtu (Zg. Štajerska), po materini upokojitvi je Ana vodila tamkajšnjo pošto. S pomočjo knjig iz bližnjega samostana si je ustvarila obsežno znanje ter pridobila mnogo inspiracij za svoja literarna in zgodovinska dela. Leta 1920 jo je pot prvič zanesla na Dunaj, ki jo je tako prevzel, da je začela razmišljati o opustitvi starega poklica. Najprej je bila premeščena v Frauental pri Lassnitzu, nato pa v Liebenau pri Gradcu. 1922 se je poročila z dvajset let starejšim višjim poštnim uradnikom Hansom Sigmundtom. Zakon je razpadel že po dveh letih in Ana ga je v pismih označila kot svojevrstno napako. Po ločitvi se je povsem posvetila pisanju vse do zgodnje smrti. Pokopana je v rojstnem kraju.

Superform: Grad Planina pri Sevnici – »Časovni stroj«

OUTSIDER, 9. julij 2020 ― Nekaj slovenskih birojev smo povprašali, kateri je tisti njihov neuresničen projekt, ki bi bil po njihovem mnenju ključen za bolj trajnostno družbo prihodnosti. Arhitekti iz pisarne Superform so izbrali projekt revitalizacije gradu Planina. Superform: “Izbrali smo projekt “Časovni stroj” – prenovo impozantnega gradu na Planini pri Sevnici. Grad je bil zgrajen med 10. in 12.… The post Superform: Grad Planina pri Sevnici – »Časovni stroj« appeared first on OUTSIDER.

Zbiramo spomine: Kinematografija na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju

Kamra.si, 7. november 2019 ― Se še spomnite vašega prvega ogleda filma v kinu? Še hranite filmski plakat, vstopnico ali fotografije stavb, v katerih so se nahajali kinematografi? Ste ob obisku kina doživeli kaj, kar se vam je še posebej vtisnilo v spomin? Če doma hranite fotografije zunanjosti in notranjosti stavb kinematografov, kino sporede, filmske letake, plakate, vstopnice ali bi z nami delili doživetja in spomine z obiskov kino predstav, vas vabimo k sodelovanju. Gradivo, ki ga boste prinesli, bomo digitalizirali in vam ga vrnili. Zbiranje gradiva na temo otroštva bo na omenjeni dan v času odprtosti knjižnic potekalo tudi v Ljudski knjižnici Metlika, Knjižnici Črnomelj, Knjižnici Brežice, Knjižnici Sevnica, Valvasorjevi knjižnici Krško, Knjižnici Kočevje, Knjižnici Miklova hiša Ribnica in Knjižnici Pavla Golie Trebnje. Vsaka zgodba šteje pri snovanju življenjske zgodbe našega kraja!

4. julija 1897 se je rodila Ana Wambrechtsamer, nemško-slovenska pisateljica

Kamra.si, 4. julij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. julija 1897 se je na Planini pri Sevnici rodila Ana Wambrechtsamer (tudi Anna Wambrechtsamer ali Ana Wambrechtsammer), nemško-slovenska pisateljica. Umrla je 4. avgusta 1933 v Gradcu. Ana se je rodila kot drugi otrok trgovcu in posestniku Friedrichu Wambrechtsamerju, ki je izviral iz stare celjske meščanske družine, in Mariji, rojeni Rožanc, hčerki bančnega uradnika iz okolice Celja. V zgodnjih otroških letih se je srečevala z nemščino in pretežno tudi s slovenščino, ki so jo govorili hlapci na domačen posestvu oz. širša kmečka okolica. Leta 1903 je začela obiskovati šolo na Planini, v letu 1908 pa je odšla v meščansko šolo v Celje, kjer je spoznala nacionalne napetosti med nemško in slovensko govorečimi prebivalci mesta in okolice. Naslednje leto je družina prodala posest na Planini in se preselila v Studence pri Mariboru. Leta 1913 je zbolela za hudo obliko pljučnice in opustila šolanje na učiteljišču v Mariboru. V letu 1914 ji je umrl oče. Mati je bila upravnica pošte v Studencih in tudi Ana je leta 1915 začela obiskovati tečaj za poštno uslužbenko. Kot pripravnica je bila dodeljena materi in tu delala do leta 1919. Po propadu monarhije sta Wambrechtsamerjevi nadaljevali službeno pot v St. Lambrechtu (Zg. Štajerska), po materini upokojitvi je Ana vodila tamkajšnjo pošto. S pomočjo knjig iz bližnjega samostana si je ustvarila obsežno znanje ter pridobila mnogo inspiracij za svoja literarna in zgodovinska dela. Leta 1920 jo je pot prvič zanesla na Dunaj, ki jo je tako prevzel, da je začela razmišljati o opustitvi starega poklica. Najprej je bila premeščena v Frauental pri Lassnitzu, nato pa v Liebenau pri Gradcu. 1922 se je poročila z dvajset let starejšim višjim poštnim uradnikom Hansom Sigmundtom. Zakon je razpadel že po dveh letih in Ana ga je v pismih označila kot svojevrstno napako. Po ločitvi se je povsem posvetila pisanju vse do zgodnje smrti. Pokopana je v rojstnem kraju.

12. aprila 1912 je umrl Janez Mencinger, pisatelj, pesnik, prevajalec in odvetnik

Kamra.si, 12. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. aprila 1912 je v Krškem umrl Janez Mencinger, pisatelj, pesnik, prevajalec in odvetnik. Rodil se je 26. marca 1838 v vasi Brod pri Bohinjski Bistrici. Šolal se je v Bohinjski Bistrici (ljudska šola), v Ljubljani (gimnazija, do 5. r. je bil gojenec Alojzijevišča), na Dunaju (študij klasične filologije, kasneje prava, 1858-1862), v Gradcu (zadnji semester prava, doktorat 1864). V Brežicah je bil odvetniški pripravnik v pisarni dr. Radoslava Razlaga (1862-1871), v Kranju samostojni odvetnik (1871-1882), po smrti nekdanjeg sodelavca pri dr. Razlagu, dr. Karla Kocelija, je prevzel njegovo odvetniško pisarno v Krškem. Iz Krškega je bila tudi njegova žena Marija, roj. Barbo (poroka 1872). Imela sta veliko posestvo na Trški Gori pri Krškem. Politično je pripadal narodnemu liberalnemu taboru, vendar se je političnega življenja na širši ravni izogibal. 7. 1. 1866 je bil med ustanovitelji slovenske čitalnice v Sevnici, član občinske uprave v Kranju (1879-1882) in Krškem (1894-1896), kjer je bil tudi član Okrajnega šolskega sveta in krajevni šolski nadzornik, namestnik načelnika podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda, aktivni član Bralnega društva, soustanovitelj Odbora za olepšanje mesta (1894). Bil je tudi član Deželne komisije proti trtni uši.

26. marca 1838 se je vasi Brod pri Bohinjski Bistrici rodil Janez Mencinger, pisatelj, pesnik, prevajalec in odvetnik

Kamra.si, 26. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. marca 1838 se je vasi Brod pri Bohinjski Bistrici rodil Janez Mencinger, pisatelj, pesnik, prevajalec in odvetnik. Umrl je 12. aprila 1912 v Krškem. Šolal se je v Bohinjski Bistrici (ljudska šola), v Ljubljani (gimnazija, do 5. r. je bil gojenec Alojzijevišča), na Dunaju (študij klasične filologije, kasneje prava, 1858-1862), v Gradcu (zadnji semester prava, doktorat 1864). V Brežicah je bil odvetniški pripravnik v pisarni dr. Radoslava Razlaga (1862-1871), v Kranju samostojni odvetnik (1871-1882), po smrti nekdanjeg sodelavca pri dr. Razlagu, dr. Karla Kocelija, je prevzel njegovo odvetniško pisarno v Krškem. Iz Krškega je bila tudi njegova žena Marija, roj. Barbo (poroka 1872). Imela sta veliko posestvo na Trški Gori pri Krškem. Politično je pripadal narodnemu liberalnemu taboru, vendar se je političnega življenja na širši ravni izogibal. 7. 1. 1866 je bil med ustanovitelji slovenske čitalnice v Sevnici, član občinske uprave v Kranju (1879-1882) in Krškem (1894-1896), kjer je bil tudi član Okrajnega šolskega sveta in krajevni šolski nadzornik, namestnik načelnika podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda, aktivni član Bralnega društva, soustanovitelj Odbora za olepšanje mesta (1894). Bil je tudi član Deželne komisije proti trtni uši.

Predstavitev knjige Železniška proga Sevnica - Trebnje

Kamra.si, 22. januar 2019 ― Raziskovalec sevniške zgodovine in publicist Oskar Zoran Zelič nam bo predstavil svoje najnovejše delo, monografijo Železniška proga Sevnica-Trebnje. Progo so gradili v dveh časovno različnih obdobjih in letos mineva 110 let od zaključka odseka Trebnje-Krmelj, decembra pred osemdesetimi leti pa je stekel promet še od Tržišča proti Sevnici.28. 1. 2019 ob 19.00 v Osrednji knjižnici Trebnje. Vabljeni

Vpis čipk v seznam nesnovne kulturne dediščine

ARS Kulturna panorama, 29. november 2018 ― Veščina suhozidne gradnje in klekljanje čipk sta vpisana na UNESCOv Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva Kot je znano, sta Veščina suhozidne gradnje in klekljanje čipk vpisana na UNESCOv Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva – s tem tudi začenjamo tokratni pregled pomembnejših kulturnih dogodkov teh dni. Ta bo sicer precej muzejsko obarvan. O častitljivi obletnici Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož – letos praznuje 125-letnico obstoja – smo v naših oddajah že poročali. Zdaj opozarjamo na zanimiv zbornik, ki so ga izdali ob tej priložnosti, nadaljujemo pa na področju konservatorstva in restavratorstva; posvečena mu je razstava V dobrih rokah, ki so jo odprli v Narodnem muzeju v Ljubljani, na gradu Sevnica pa so odprli pregledno razstavo o konservatorsko-restavratorskih posegih, ki so bili izvedeni na gradu. O obeh več v oddaji. Izpostavljamo še projekt Artehgal, ki je namenjen večji socialni vključenosti pripadnikov ranljivih družbenih skupin na področju kulture, in mednarodno konferenco o umetnosti v javnem prostoru Re-forma viva Ljubljana – potekala je v prestolnici. V galeriji Vodnikove domačije pa se odpira prodajni sejem ilustracije.

Zbiramo spomine: Spomini na otroštvo: »Ko sem še majhen bil …«

Kamra.si, 5. november 2018 ― Se še spomnite vaše najljubše igrače? Katerih iger ste se igrali kot otrok? Pri katerih opravilih ste sodelovali? Še hranite fotografije z različnih praznovanj in obredov? Bi z nami delili zanimivo anekdoto iz vašega otroštva? Če doma hranite fotografije, razglednice, predmete, zgodbe ali drugo gradivo, povezano z našim najnežnejšim življenjskim obdobjem (npr. fotografije z rojstnodnevnih praznovanj, religioznih obredov, gradivo, ki priča o igračah, otroški oblačilni kulturi, družabnih igrah, otroških opravilih ipd.), vas vabimo k sodelovanju v sredo, 7. novembra 2017, med 8.00 in 19.00 v Bukvarno in časopisno čitalnico pri Študijskem oddelku novomeške knjižnice. Gradivo, ki ga boste prinesli, bomo digitalizirali in vam ga vrnili, zbrano digitalizirano gradivo pa shranili v svojem arhivu in ga delno uporabili za pripravo novih digitalnih zbirk na spletnem portalu digitalizirane kulturne dediščine slovenskih pokrajin Kamra. Zbiranje gradiva na temo otroštva bo na omenjeni dan v času odprtosti knjižnic potekalo tudi v Ljudski knjižnici Metlika, Knjižnici Črnomelj, Knjižnici Brežice, Knjižnici Sevnica, Valvasorjevi knjižnici Krško, Knjižnici Kočevje, Knjižnici Miklova hiša Ribnica in Knjižnici Pavla Golie Trebnje. Vsaka zgodba šteje pri snovanju življenjske zgodbe našega kraja!

Sevniški grajski park redek primer celovite prenove grajske okolice

Misli, 27. april 2018 ― Park iz 19. stoletja ob sevniškem gradu so leta 2013 celovito prenovili, skupaj z gradom pa sestavlja edinstveno celoto kulturne dediščine. Ta redek primer celovito obnovljenega grajskega parka na Slovenskem bodo v okviru medobčinskega projekta Zelena doživetja Posavja letos še dodatno uredili, Sevničani pa imajo s parkom dodatne načrte.

Kulturno društvo Rak Rakek praznovalo 15 let udejstvovanja

Notranjsko primorske novice » Kultura, 23. oktober 2017 ― Cerknica – Kulturno društvo Rak Rakek je 15-letnico delovanja v soboto obeležilo s prireditvijo v kulturnem domu v Cerknici, na kateri so se v zborovski spevoigri z naslovom Jaz sem si pa nekaj zmislu … predstavili člani, ki delujejo v pevski, gledališki in folklorni sekciji. V 15 letih je društvo združilo več kot 200 glasbenikov, likovnikov, gledališčnikov, plesalcev in klekljaric. »Ne pozabite, svet bi bil brez vašega udejstvovanja prikrajšan za delček v osupljivem mozaiku kulture, ki nas gradi, navdihuje in osvobaja,« jim je v soboto na srce položila predsednica društva Danica Štefančič. Kulturno društvo Rak Rakek, prireditev ob 15-letnici delovanja, Kulturni dom Cerknica, 21. oktober 2017 Foto: Notranjsko-primorske noviice »Že v samem začetku je bilo delo zastavljeno z mislijo združiti ljudi različnih generacij, izobrazb in socialnih položajev, jih povezati v interesne skupine ter jim ponuditi možnost sprostitve, obenem pa izobraževanja in nadgrajevanja lastnih sposobnosti,« je namen in cilje društva opisala Štefančičeva. Danes ima društvo osem sekcij, gledališka, pevska, v kateri delujeta mešani zbor Cluster in mešani zbor Rak Rakek; folklorna, klekljarska in likovna ter sekciji mozaika ter baleta in sodobnega plesa. V društvu so 15 let delovanja obeležili na več načinov. Člani likovne sekcije so na steni pred osnovno šolo na Rakeku izdelali mozaik, člani klekljarske sekcije pa so se predstavili na več razstavah. V knjižnici na Rakeku je oktobra na ogled razstava del, ki so nastala na spomladanskem seminarju slikanja z lopatko; za njo bodo svoje čipke na ogled postavile klekljarice. V soboto, 28. oktobra, pa folkloristi v Uršulinem domu na Uncu pripravljajo mednarodni folklorni festival. Začel se bo ob 18. uri, na odru pa se bo zvrstilo 120 nastopajočih, poleg rakovških folklornikov še skupina iz Sevnice ter dve s Hrvaške, iz Novega Vinodolskega in okolice Varaždina. Za svoje delovanje prejeli številna priznanja Za svoje kulturno udejstvov

še novic

Novice

zadetki za Grad Sevnica